Zgodba o celulozni izolaciji 

 

Razširjeno mnenje, da se je tehnika celulozne izolacije razvila v začetku 20. stoletja v skandinavskih deželah in se zelo hitro razširila na angleško govorečem področju, ni v celoti potrjeno. Bolj se zdi, da ideja, izolirati z razrezanim časopisnim papirjem, prihaja iz ZDA oz. Kanade in je bila prevzeta, glede na situacijo surovin s strani skandinavskih dežel. Prvi namig za uporabo časopisnega  papirja v izolacijski namen je zasleden v Finski šele okrog leta 1940, kjer so uporabili papir v stenah iz desk za izolacijo proti vetru in kot zaščito pred pršenjem (vlago) med vmesno šoto ali žaganjem. Po znanih podatkih je bil Thomas Jefferson (1743 - 1826), 3. predsednik Združenih držav Amerike (1801 - 1809) prvi načrtovalec v Ameriki, ki je pri načrtovanju svoje deželne hiše Monticello uporabil tovrstno toplotno izolacijo. Vsekakor pa takrat celuloza ni bila v obliki časopisnega papirja, temveč kot "corn cops" - koruzni storši. Jefferson je prav tako že okrog leta 1800 razvil stroj za pridobivanje vlaken iz konoplje. Posledično so v ZDA začeli industrijsko pripravljati različna rastlinska vlakna in jih uporabljati v izolacijske namene. Glede na danosti, ki so jih nudila posamezna krajevna področja, so uporabljali oblance v papirnih vrečkah, balza-volno, slamo, itd. V zadnji tretjini 19. stoletja, istočasno kot logična posledica modernega časopisa, je bila razvita izolacija iz razcefranega časopisnega papirja (US Patent št. 374208, 12/1887). Zanimivo je, da je bila ta prvotno uporabljena za zvočno izolacijo! Sicer pa tudi v vsakdanjem življenju prepoznamo dobre lastnosti časopisnega papirja na zelo preprostih primerih. Gospodinje ga uporabljajo v poletnem času kot "hladilnik", saj se zmrznjena živila zavita v časopisni papir počasneje odtajajo. Na jesen vanj zavijajo solato in ji tako podaljšujejo obstojnost ali pa preprosto živila pokrijejo z časopisom, da jih zavarujejo pred mrazom. Tudi motoristi so ga uporabljali kot zaščito pred hladnim vetrom za svojimi jopiči in še bi lahko naštevali.    

                                                                                                                          

Na začetek

 

Kaj je Trendisol?

 

Trendisol je kvalitetna toplotna izolacija narejena iz zmletega časopisnega papirja. Je edina toplotna izolacija, ki za svojo proizvodnjo ne potrebuje novih surovin iz narave. Z zbiranjem časopisnega papirja in nadalje s predelavo v končni izdelek je s Trendisol-om zaključen ekološki krog in dosešen pozitiven efekt do okolja. Na ta način varujemo okolje in zmanjšujemo količino odpadkov. Poleg tega ima Trendisol vse lastnosti naravnega materiala in se v osnovi obnaša kot les. Zato je učinkovit tako v poletnem kot zimskem času. Kot vsi naravni materiali tudi Trendisol sprejema in oddaja vlago, vendar se mu s tem ne zmanjšuje izolacijska sposobnost. Za razliko od mineralne volne se lahko navlaži celo do 40%, kljub temu pa ne izgublja izolacijskih lastnosti, saj se vodna para porazdeli po vsej izolaciji. Poleg tega se izredno hitro tudi suši. Raziskave so pokazale, da skozi netesne stike parnih zavor prehaja v izolacijo tudi tisočkrat več vodne pare, kot kažejo izračuni, saj netesnih stikov ne moremo predvideti pri izračunu gradbene fizike. Presežek vodne pare zmanjšuje izolacijske sposobnosti materialom, ki pare ne morejo sprejeti in hkrati tudi neugodno vpliva na ostale vgrajene materiale. Z vgradnjo Trendisol izolacije preprečimo poškodbe gradbenih konstrukcij, ter podaljšujemo življenjsko dobo lesenim konstrukcijam, saj Trendisol uravnava njihovo vlažnost. Pri difuzijsko odprti gradnji nam Trendisol omogoča, da vodna para ne potuje samo v eno smer. Z vgradnjo parnih ovir, dosežemo, da Trendisol uravnava tudi vlažnost v prostoru. S tem se izboljša mikro klima, kar je še posebej dobrodošlo pri novejšh objektih, ki so dosti bolj tesnjeni kot pred časom. Z vgradnjo Trendisol izolacije dobimo veliko več, kot le osnovno zaščito pred mrazom.

                                          

Na začetek                                                                               

Kako nastane Trendisol ?

 

Trendisol se proizvaja s pomočjo moderne in energetsko varčne tehnologije na podlagi kanadske licence s strogo kontrolo kakovosti. S sodobnim reciklažnim postopkom se toplotna izolacija Trendisol izdeluje iz časopisnega papirja, katerega osnovna (glavna) surovina so celulozna vlakna.

 

Osnovno gradivo je torej les, čigar odlične lastnosti so poznane že tisočletja. Sortiran časopisni papir se v proizvodnji najprej grobo razreže in potegne skozi turbino. Med tem postopkom razvlaknenja se mu doda borova sol kot zaščitni konzervans (impregnacija), ki izolacijo ščiti pred plesnijo in insekti, v stiku z ognjem pa naredi kristalino, ki preprečuje dotok kisika. S turbinsko tehnologijo na ta način dobimo daljša in lažja vlakna v obliki kosmičev z izboljšanimi izolacijskimi lastnostmi.

          Na začetek                                                                                

 

Vgradnja toplotne izolacije Trendisol

 

Naj gre za novogradnjo ali obnovo, Trendisol je možno uporabiti v številnih konstrukcijah: v strehah, stropovih, izolacijah suhomontažnih podov, v predelnih stenah, lesenih skeletnih stenah, kot dodatna izolacija na notranji strani sten iz brun in masivnih zidov.

 

Izolacija se vgrajuje v razsutem (raztresenem) stanju s posebnim strojem, ki celulozne kosmiče po cevi s pomočjo zračnega toka transportira do želenega gradbenega elementa. V razsutem stanju je izolacija le toliko časa, dokler potuje po cevi. Vgrajena izolacija dobi obliko kompaktne plošče po meri prostora, je v enem kosu in se tesno prilega vsakršni konstrukciji.

 

Sama izvedba je enostavna, hitra in ni zdravju škodljiva. Vpihovanje vrši izučen in izkušen izvajalec. S takšnim načinom vgradnje se izognemo odpadku, ki ga imamo pri izolacijah v ploščah, poleg tega pa izolacije ni potrebno prenašati (nositi) po objektu. Tako stroj kot tudi izolacija, ki jo vgradimo, se nahajata zunaj objekta, na prostem.

 

Na začetek           

                                                                                                       

TEHNIKE (NAČINI) VGRADNJE 

 

Prosto nasipanje

je edini način, pri katerem ne potrebujemo stroja za vpihovanje. Primeren je za izoliranje suhomontažnih podov, kjer izolacijo prosto natresemo na tla med leseno konstrukcijo. Zaradi enostavne uporabe je ta način idealen za domačega mojstra. Pomembno je le, da izolacijo pri ročnem nasipanju pred vgradnjo dobro razrahljamo in jo potem s pomočjo  grabelj razporedimo po prostoru. V kolikor želimo doseči dobro zvočno izolativnost, je potrebno izolacijo med samim postopkom potlačiti na želeno težo.  Nasuta izolacija lahko brez težav ostane nepokrita, če se po njej ne bo hodilo.

 

Vpihovanje

je najbolj pogosto uporabljena metoda vgradnje, predvsem za zapolnjevanje med špirovci (škarniki) ter pri oblogah sten, votlih podov in predelnih sten, kjer je možno v oblogi narediti odprtino. Izolacija se s pomočjo stroja in gibke cevi vpiha do potrebne gostote v votel prostor. Kadar izoliramo obodne površine, jih je potrebno predhodno vetrno zapreti iz zunanje (hladne)  in notranje (tople) strani s folijami, kar je običaj tudi pri ostalih izolacijah. Cev, po kateri potuje izolacija, se potisne

v pripravljen votel prostor skozi režo, ki smo jo naredili pod (parna ovira) ali nad (sekundarna kritina) izolacijo. Pomembno je, da cev potisnemo do konca votlega prostora. Tako se izolacija prične tlačiti sproti, med polnjenjem pa cev potuje od ene strani k drugi in nazaj. Po vgradnji se odprtine, ki so služile vpihovanju, zalepijo s posebnim lepilnim trakom, ki je odporen na vremenske vplive. Na ta način je material po celotni višini/dolžini vgrajen enakomerno in se kasneje ne poseda. Tako dobimo kompakten toplotni ovoj zgradbe brez stikov, fug in odpadkov pri rezanju, predvsem pa se izognemo konvekcijskim izgubam.

                                                                                                   

 

Pršenje na stene 

 

je postopek, ki ga uporabljamo predvsem za izboljšanje zvočne zaščite.

Pri tem načinu na konec cevi, po kateri potuje izolacija, pritrdimo dodatno cev s šobami, iz katerih pršimo vodo. Tako se suha izolacija, ki pride iz cevi, v zraku pomeša z vodo. Lignin, ki je v celulozi deluje kot naravno lepilo in poveže kosmiče v mehko, homogeno plast, ki se v kratkem času posuši in dobi obliko trde plošče, ki poleg toplotne  izolacijske sposobnosti tudi zelo dobro zvočno izolira.

Prednost je predvsem v tem, da na ta način v primerjavi z vgradnjo izolacij v ploščah bolje zatesnimo manjše ali večje odprtine, ki nastanejo zaradi napeljave električnih in strojnih instalacij, kot tudi pri konstrukcijskih prebojih. Poleg tega izolacija oblije tako instalacijske cevi kot tudi nosilno konstrukcijo in jo tako zvočno "ojača", saj vemo, da se zvok v največji meri prenaša prav po konstrukciji.

 

Pršenje na strop 

 

je način vgradnje enak pršenju na stene, razlika je v tem, da pri tem postopku izolacija ostane vidna, zato vodi dodamo lepilo, ki še dodatno zlepi papir med seboj in podlago. Debelina izolacije je odvisna od tega, v kolikšni meri želimo dušiti zvok, v nobenem primeru pa ni debelejša od 5 cm. Glede na to, da nam napršena izolacija  na stropu daje končni izgled in da se dodatno ne barva, lahko po želji izberemo barvo papirja.

                                                                                                                         

Na začetek 

Zakaj je pomembna zrakotesnost vgrajenih materialov

 

Samo zrakotesno in vetrno tesno vgrajena izolacija je lahko učinkovita,

saj izolacija deluje kot volnen pulover, ki nas greje toliko časa,

dokler ne zapiha veter. Pri sekundarnih kritinah to pomeni, da morajo biti stiki folij lepljeni z lepilnimi trakovi po vsej površini strehe. Pri tem pa se moramo zavedati, da večina lepilnih trakov ne zadošča kriterijem kvalitetne gradnje. Podjetje ELIT d.o.o. je poleg ostalih navedenih materialov tudi zastopnik za AIR STOP lepilne trakove, ki imajo edini na slovenskem trgu 30 letno garancijo.

Kot kvalitetnejši nadomestek      

deskam in foliji se vse bolj uveljavlja sekundarna kritina Agepan DWD. Zmleti les iglavcev stisnejo v 16 mm debele plošče, katerim je dodan parafin. Plošče so paro prepustne (Sd<0,2m) in vodo odbojne. Narejene so na pero in utor, kar omogoča zrakotesnost ter dodatno toplotno zaščito tako v poletnem kot v zimskem času. Vgrajena izolacija je tako zaščitena pred vremenskimi vplivi. Z vgradnjo Trendisol izolacije ter parne ovire EKO NATUR, ki je iz armiranega papirja (Sd=6,45m) ne

dosešemo le pravilne in kvalitetne izvedbe, temveč tudi to, da so vsi materiali med seboj kompatibilni. Vključno z leseno konstrukcijo je vsem materialom skupna osnovna surovina - les, ki se pojavlja v različnih oblikah. Na ta način gradbena konstrukcija enakomerno "diha". Proizvajalci montažnih hiš v Nemčiji in Avstriji za tako grajene hiše nudijo 150 let garancije (na leseno konstrukcijo).

      

Na začetek               

                                                                                                   

 

Borova sol v celulozni izolaciji Trendisol

 

Bor v rastlinah in zemlji Bor je pomembna mikro hrana vseh rastlin, potreben je za razcvet, razvoj klic, semena in plodov. Deluje kot pospeševalnik pretoka sladkorja od starih listov do novih poganjkov. Prisoten je v gnojilih, nujen pa predvsem tam, kjer količina bora v zemlji ni zadostna. V večjih količinah se uporablja pri rasti bombaža, koruze, soje, itn.

 

Bor v prehrambenih izdelkih

Z uživanjem sadja, zelenjave in ostalih živil rastlinskega izvora človek dnevno zaužije od 1 do 3 mg bora. V svetovni zdravstveni organizaciji so prepričani, da je bor eden pomembnih sestavin v zdravi prehrani vsakega izmed nas. V telo ga vnašamo tudi s kavo, vinom in pivom. Lahko ga tudi vdihavamo, saj ga telo porabi in predela kot vsako drugo hranljivo snov.

 

Bor v hiši

Prisoten je v mnogih izdelkih, namenjenih uporabi v hiši. Uporablja se za impregnacijo lesa in izolacijskih materialov. Kot dodatek pri obdelavi lesa, plastike, opeke, cevi in žic v gradbeništvu, bor ščiti izdelke pred insekti, gnilobo, trohnenjem, vlago, nastajanjem gob in plesni.  Zavira tudi kemični proces, ki nastane pri gorenju materiala. Bor je torej naš vsakdanji sopotnik, saj ga najdemo v večini materialov, prav tako pa tudi v sredstvih za osebno higieno, kozmetičnih preparatih, zdravilih, ipd.

 

          Na začetek                                                                                                             

Protipožarna zaščita

 

Celulozna izolacija se kot organski material uvržča v požarni razred B2, vendar pa se požarna nevarnost z vgradnjo B2  gradbenih materialov avtomatsko ne povečuje.

 

Primerjalni požarni testi so pokazali, da je požarna odpornost v gradbenem sklopu z gorljivimi izolacijami v posameznih primerih lahko celo boljša kot pri gradbenem sklopu z vgrajeno negorljivo izolacijo. Protipožarna zaščita je sicer urejena z državnimi gradbenimi predpisi in zakoni, ki določajo požarni razred na različnih gradbenih sklopih zgradbe, kot tudi to, ali je v gradbeni sklop dovoljena vgradnja gorljivih gradbenih materialov.

 

Na splošno so lahko "nebistveni deli" gradbenega sklopa, h kateremu sodijo tudi izolacije, gorljivi, saj ima gorljivost izolacije pri protipožarni zaščiti podrejeno vlogo. Zato največkrat prav s pravilno izvedenimi konstrukcijskimi sklopi dodatno za�čitimo toplotno izolacijo pred gornjem.

 

Celulozna izolacija ima dodane protipožarne snovi in v primeru požara reagira podobno kot les. Če je zgornji sloj izolacije ožgan od ognja, se tvori debel sloj oglja. Oglje zmanjšuje prodor kisika globlje v izolacijo, poleg tega pa preprečuje gorenje materialov za njim. Celuloza močno akumulira toploto, kar je tudi v prid toplotni in požarni zaščiti. Tako oteži in zavira preboj ognja v gradbenem sklopu. To je tudi eden od bistvenih dejavnikov pri reševanju človeških življenj v primeru požara. Trendisol se ne topi in pri požaru sprošča le neznatno količino strupenih plinov in dima.

 

Sib, švicarski Inštitut za gradbeno biologijo, je leta 1994 naredil zelo obsešen in uporaben požarni test, ki še do danes ni izgubil na aktualnosti. Na testu so obremenili različne toplotne izolacije in konstrukcije z enako ognjeno močjo. Konstrukcijo so segrevali s plinskimi gorilniki, tako da je na površini temperatura dosegla 800°C. Na testu so vseh osem gorilnikov vključili istočasno, termo kamera pa je snemala dogajanje. Celulozna izolacija je dosegla dobre rezultate, saj je test pokazal, da je konstrukcija s celulozno izolacijo bolj ognje odporna, kot se je mislilo do takrat. Poleg tega so pri celulozni izolaciji odkrili, da zaradi svojih lastnosti bolje ščiti konstrukcijo pred gorenjem kot mineralna volna. Ta sicer ne gori, vendar hitreje prepušča toploto, zato se konstrukcijski materiali, kot sta les in kovina hitreje segrevajo in posledično tudi vnamejo.

          Na začetek                                                             

 

Posedanje

 

Težo vgrajene izolacije določimo z regulacijo potisnega zraka in količino izolacije v cevi. Po vgradnji izolacija dobi obliko kompaktne plošče in se ne razsuje, ko naredimo odprtino. Praviloma se izolacija suho vpihuje, razen pri pršenju, kjer se s pomočjo vode prši na steno. Da preprečimo naknadno posedanje vgrajujemo izolacijo v različnih težah in sicer:

 

Prosto nasutje:    25 - 60 kg/m³

(odvisno od tega, koliko izolacijo sami  stisnemo - potlačimo)

 

Vpihano v streho:  40 - 50 kg/m³

(odvisno od naklona strehe; večji kot je, večja je teža)

Vpihano v steno:    50 - 60 kg/m³   

(izolacija pri teži 60 kg/m³ se tudi pri tresenju ne poseda)

 

Mokro pršenje:      cca. 85 kg/m³   

(izolacijo s pomočjo vode pršimo na steno, kjer se hitro posuši)

 

Teža vgrajene izolacije je odvisna od zahtev, ki jih želimo doseči. Največja teža suho vpihane Trendisol izolacije je 60 kg/m³, izjema so le stene, ki se transportirajo. V te se zaradi varnosti vgradi 65 kg/m3. Teža vgrajene izolacije v strehah je odvisna od naklona strehe. Večji kot je naklon, večja je teža vgrajene izolacije. Pri prostem nasutju pa je teža odvisna predvsem od zahtev glede zvočne ali toplotne izolacije. Večja kot je teža, boljša je zvočna izolacija. Na objektih, kjer je Trendisol že vgrajen, konstantno vršijo preverjanja glede posedanja materiala. Ugotovitev strokovnjakov je, da je celulozna izolacija prožna in volumensko ter časovno obstojna.                    

 

POZOR: Druge celulozne izolacije nimajo enakih karakteristik, saj se izdelujejo po drugačnem postopku kot Trendisol (izjema je le Isocell, ki je drugo ime za Trendisol), zato obstaja pri vgradnji drugih celuloznih izolacij realna možnost posedanja. (več na strani Primerjava)

                                                                                                   

Na začetek

Zvočna izolacija  

 

Naloga zvočne zaščite je, da varuje uporabnike zgradbe pred hrupom. Pri tem pa je pomembno vedeti, da je zaznavanje zvoka zelo subjektivno čutenje. Dva različna zvoka enake intenzivnosti sta lahko tako prijetna (glasba), kakor tudi neprijetna (vrtalka). Zvok označujemo kot mehanične vibracije in valove v zraku. Ti valovi povzročijo valovanje našega bobniča, ki v naših možganih izzveni kot ton, zvok ali pa ropot.

 

Z modernimi merilnimi postopki je mogoče zvočne valove natančno izmeriti. Ker je človek v frekvenčnem področju človeškega sluha (cca. 16 do 20.000 Hz) sposoben slišati zelo velika zvočna valovanja, je bila namesto absolutnega  navedka sluha vpeljana tako imenovana zvočna raven - glasnost podana v dB. Človek pa ni v sluhu odvisen samo od zvočne ravni tresljajev temveč tudi od odgovarjajoče frekvence zvoka.

 

Trendisol se kot zvočna zaščita vgrajuje s pršenjem. Izolacija se pri tem postopku prilepi na podlago. Teža vgrajene izolacije je 80 kg/m³. Zaradi popolnega tesnjenja se zvočna zaščita v predelnih stenah  v povprečju izboljša za 5 dB. Poleg tega tudi brez dodatnih stroškov 100% zatesnimo preboje, ki nastanejo zaradi prehoda instalacijskih cevi. Lahko se vgradi tudi kot končen sloj, ki odlično vpija zvok.

 

Na začetek        

                                                                                                           

 

Zaščita pred mrčesom in glodalci

                     

Celulozna izolacija ima visoko sposobnost absorbiranja in oddajanja vlage. Glede raznih živali, ki rade bivajo v izolacijah, so predvsem odlične lastnosti celulozne izolacije ključnega pomena, saj živali, ki zaide v izolacijo, le ta odvzame telesno vlago in jo na ta način dehidrira. Tako mrčes in razni glodalci nimajo pogojev bivanja v celulozni izolaciji, lahko le zaidejo vanjo, ne naredijo pa si v njej gnezda.

 

Na začetek

 

Prepustnost vodne pare

Temperaturne spremembe okolja povzročajo potovanje zračne vlage v objekt in iz njega v obliki vodne pare. Vlaga nastaja tudi v prostoru. Tako npr. 4-člansko gospodinjstvo dnevno odda v prostor do 15 litrov vlage. Mnoge izolacije težko sprejemajo in oddajajo vodno paro. Prepojene z vlago močno izgubljajo na sposobnosti izoliranja.

 

Celulozna izolacija Trendisol vlago tako sprejema kot oddaja in pri enakem nasičenju v primerjavi z ostalimi izolacijami lahko sprejme bistveno več vodne pare, saj se le ta porazdeli po celotni površini in debelini materiala. Navkljub temu pa Trendisol ohranja stabilno obliko in izolacijsko sposobnost.

 

Celulozna izolacija poseduje vse prijetne lastnosti naravnega materiala - lesa. Idealna je za difuzijsko odprte konstrukcije, saj omogoča, da vodna para potuje v obe smeri. Predvsem v obdobjih, ko imamo težave s preveč suhim zrakom izboljšuje mikro klimo, s tem pa se izboljšuje tudi kvaliteta bivanja.

          Na začetek                       

 

Odpornost na vodo

 

V primeru, da bi zaradi gradbene poškodbe (zamakanje strehe, ipd.) prišlo do popolne prepojitve Trendisol izolacije z vodo, bi nastalo škodo takoj opazili, saj izolacija ne zadršuje vode. Prednost vidimo v tem, da uporabnik takoj opazi puščanje strehe ter točno lokacijo, saj voda ne odteka drugam, kot smo vajeni pri ostalih izolacijah. Na ta način lahko poškodbo v najkrajšem času saniramo, vlašna (mokra) izolacija pa se je sposobna tudi v zimskem času hitro posušiti. Ni zanemarljiv podatek, da izolacija zaradi prepojitve z vodo ne izgublja na kvaliteti izoliranja, ko se osuši. V primeru večjih zamakanj, je potrebno preveriti debelino materiala, saj se popolnoma mokri izolaciji zmanjša volumen. Manjkajoča izolacija se brez težav dopolni tudi brez stroja za vpihovanje.

 

Na začetek

 

Prednosti v poletnem času

Večino energije, ki jo v zimskem času prihranimo zaradi boljše izoliranosti največkrat porabimo v poletnem času za hlajenje s klimatskimi napravami. Le z vgradnjo izolacij, katerih glavna surovina je les se lahko tudi v poletnem času kvalitetno zaščitimo pred prehitrim vdorom zunanje temperature. Zaradi visoke specifične toplote materiala (c = 1900 J/kgK), je Trendisol ena redkih izolacij, ki je učinkovita tudi poleti. Fazni zamik prehoda toplote je zato pri enaki debelini bistveno daljši kot pri mineralni volni ali stiroporu. Zato zunanja temperatura ne preide v prostor zvečer, ko želimo zaspati, temveč šele proti jutru, ko so tudi zunanje temperature bistveno nižje. V kolikor se želimo popolnoma zavarovati pred vdorom (prehodom) zunanje temperature v notranjost objekta, zadostuje še 25 cm Trendisol izolacije v kombinaciji z Agepan DWD sekundarno kritino, ki nadomešča deske in paro prepustno folijo.

                                                                                                                         

Na začetek 

Prednosti v zimskem času

 

Učinek toplotne izolacije je s stališča varčevanja z energijo prav tako pomemben tudi v zimskem času. Še ne dolgo tega je bil smisel izoliranja za povprečnega uporabnika v tem, da v zimskem času ni občutil direktnega vpliva nizke zunanje temperature. Z učinkovitim ogrevanjem je tudi ob nižjih temperaturah vzdrževal znosno notranjo temperaturo. Z višjimi cenami energije pa povprečen kupec danes razmišlja drugače in se bolj ukvarja s kvalitetnimi rešitvami različnih toplotnih izolacij. Nizek koeficient toplotne prevodnosti materiala l _{10 tr} = 0,033 W/mK ter l_R =0,040 W/mK pri 40% vlažnosti omogočata dobro izhodišče tistim, ki se odločajo za Trendisol izolacijo. Bistvena prednost je tudi pri  sami vgradnji, saj je tesnjenje v primerjavi z izolacijami v ploščah lahko boljše tudi za 40%.

 

Na začetek

 

Zakaj hiše z vgrajeno celulozno izolacijo pri enaki U vrednosti porabijo manj energije za ogrevanje kot hiše, izolirane z mineralno volno?

Dejstvo je, da se zrak v izolaciji nenehno giblje. To gibanje nastane zaradi različnih temperatur v hiši in zunaj nje. S tem prihaja tudi do različnih pritiskov zraka, kar vpliva na zrak, ki je ujet v izolaciji. Vlakna v celulozni izolaciji so zaradi svoje kosmičaste strukture bolj zrakotesna, kar pomeni, da se zrak v izolaciji pri enakih tlačnih razlikah manj giblje kot v vlaknih mineralne volne, ki so vlaknaste strukture in zato bolj prepustne za zrak. Test univerze v Koloradu je pokazal, da dve enakovredni hiši izolirani z različnima toplotnima izolacijama porabita pri enaki U vrednosti različno količino energije za ogrevanje (www.cellulose.org). Izolirani s celulozno izolacijo pri enaki U vrednosti porabimo za 26,4% manj energije za ogrevanje kot, če kot če smo izolirali z mineralno volno.

                                                                                                                

Na začetek

 

Toksičnost celulozne izolacije

 

Pri ocenjevanju proizvoda so bili zbrani podatki in znanstvene izjave za celoten pregled proizvoda, predvsem na vsebnosti človeku nevarnih strupov. Poseben poudarek je bil na morebitnih poškodbah dolgoročnega vpliva substanc v malih količinah, ki so prisotne v proizvodu in se sproščajo aktivno ali pasivno. Nadalje so bili upoštevani tudi problemi, ki nastanejo pri proizvodnji, obdelavi in deponiranju proizvodov v smislu zaščite zaposlenih in okolja. Sestavine proizvoda so bile testirane glede na vsebnost strupenih snovi, preizkus pa je dal naslednje rezultate:

• Star papir - Mnenje okolje varstvenega inštituta iz Bremna dne 09.12.1983 in Wartove kemijske svetovalnice dne 03.10.1983 je pokazalo, da je vsebnost lindana in PCP podobnih uvrstitev enaka kot pri neobdelanem lesu. Vsebnost svinca in kadmija je primerljiva današnji vsebnosti tal in je v mejah toleranc. Ta sicer ni neproblematična, vendar je na osnovi namena, za katerega je izolacija uporabljena, izključena verjetnost, da vpliva na zrak v prostoru. Vsebnost formaldehida je pod mejo dokazljivosti. Prosta celulozna vlakna po raziskavi inštituta za okolje-varstveno higieno Univerze Duesseldorf dne 05.04.1984 dokazujejo povprečje od 0,005 - 0,03 mm. Takšna vlakna imajo lahko dražeč vpliv na gornje dihalne poti, vendar se ne zaustavijo v pljučih.

• Dodatek borove soli - Borove soli se v vodi topijo. Se ne vpijajo v zdravo kožo odraslih ljudi, lahko pa so vpojne preko želodčno črevesnega trakta, sluznice in površinskih ran.

• Ocena - Med uporabo proizvoda pri normalni uporabi ni pomislekov. S primernim ovojem pri uporabi in vgrajenim stanjem predstavljajo borove soli oz. težke kovine zelo nizek potencial dokazljive nevarnosti. Pri vgradnji prašno obremenitev z uporabo mask in zadostnega zračenja prostora v celoti preprečimo. Zaradi tega s toksičnega vidika ni nobenih zadržkov za uporabo.

               Na začetek                                                                                   

 

Okolju prijazna odločitev - Ekološki vidik Trendisol izolacije

 

Objekti in stanovanja obremenjujejo okolje na več možnih načinov. Gradnja se mora vključiti v naravno kroženje, ker s tem na dolgi rok ne povzroča ekološke škode. Ravno na področju toplotnih izolacij se pojavi osnovni ekološki vidik zaradi velike razlike med posameznimi izolacijami. Za proizvodnjo in reciklažo nekaterih izolacij je potrebno veliko energije, s tem pa se obremenitev okolja bistveno poveča. V ekološko osveščenih državah je izdelava toplotne izolacije iz celuloznih vlaken zelo pomembna, saj je narejena iz starega, odpadnega časopisnega papirja, pri sami predelavi pa je poraba energije minimalna.

 

Tako se varčuje z energijo že pri sami proizvodnji, pri predelavi ni nobenih odpadkov ter škodljivih vplivov na zemljo in podtalnico. Prav tako pri proizvodnji ni sproščanja strupenih plinov, električen in elektrostatičen vpliv na okolje pa je nevtralen. V nasprotju z nekaterimi proizvajalci ostalih izolacij, proizvajalcem celulozne izolacije, katere proizvodnja ne obremenjuje okolja, ni potrebno plačevati ekološkega davka zaradi onesnaževanja okolja.

Trendisol je ekonomična alternativa drugim izolacijskim materialom, saj lahko ta gradbeni material ponovno uporabimo na drugem objektu. To pomeni, da lahko že vgrajen material posesamo iz starega objekta in ga ponovno vgradimo v nov objekt po istem postopku - z vpihovanjem. Tako nam Trendisol ne predstavlja nobenih težav pri odstranjevanju odpadkov, pri adaptacijah in rušenjih, pri problemu odlaganja na deponijo, saj ga je moč ponovno uporabiti.

                                                                                                   

Tudi človeku je Trendisol prijazen saj ne draži kože, daje volnen, mehak in topel občutek. Ne vsebuje nobenih problematičnih snovi ali dodatkov, ni toksičen niti agresiven. Celulozna toplotna izolacija Trendisol ima zaradi teh ekoloških dejstev oznako "simpatične" izolacije. Med naravnimi izolacijami je na tržišču vodilna prav celulozna izolacija. Poraba toplotnih izolacij bo naraščala tudi v prihodnje.

 

Razlogov zato je več:

• Vedno ostrejši predpisi države o toplotni izolaciji (U-vrednost)ˇ Eden glavnih razlogov je zmanjšanje emisije CO_{2 .} Izboljšana toplotna prehodnost vodi k zmanjšanju porabe energije do dveh tretjin.
• Samo 22% objektov v Sloveniji ustreza predpisom za minimalno toplotno zaščito, zato bodo potrebe po izolaciji ogromne.
• Povečuje se cena energije in njena davčna obremenitev. Slovensko gospodinjstvo 60%  vse porabljene energije porabi za ogrevanje.
• Ekološka ozaveščenost ljudi ni več skoncentrirana samo na manjšo skupino ekologov. Trendisolu v prid govori potreba uporabnikov po zdravem in ekološko neoporečnem  izdelku.
• Na pomenu bodo pridobivala dejstva za povečanje komforta: ugodna mikro klima v prostoru, večja vrednost zgradbe zaradi manjših stroškov ogrevanja, podaljševanje življenjske dobe objekta, socialno priznanje in sprejemljivost, kot tudi spoznanja o zaščiti okolja.
• Nezaupanje kupcev o neškodljivosti anorganskih materialov. Višali se bodo tudi kriteriji za proizvajanje materialov na umeten način.
• Recikliranje gradbenih materialov bo pridobivalo na pomenu

 

Na začetek