POGOSTA VPRAŠANJA

Zakaj bi namesto "običajnih izolacij" vgradil AGEPAN ali TRENDISOL

Če primerjamo toplotno prevodnost (lambdo) posameznih izolacijskih materialov ugotovimo, da lažji kot je izolacijski material, več je v njem ujetega zraka in posledično s tem je tudi nižja toplotna prevodnost. Ta je pri določenih izolacijskih materialih tudi 0,030 W/mK ali celo manj, kar pomeni, da skozi meter debelo izolacijo prehaja le 0,030 W energije pri temperaturni razliki 1K. V kolikor bi na toplotne izgube stavbe vplival le ta podatek bi bilo smiselno vgrajevati meteriale s čim nižjo toplotno prevodnostjo, a temu žal ni tako. V našem klimatskem področju temperature niso konstantne, temveč dnevno nihajo vsaj za 15 stopinj ne glede na letni čas. Zato je še kako pomembna tudi specifična toplota materiala, ki izboljša toplotno stabilnost stavbe in fazni zamik prehoda toplote skozi posamezen material. Če primerjamo toplotno izolacijo (EPS, XPS, steklena volna, ipd.) z maso 15 kg/m3, specifično toploto 1000J/kgK in lambdo 0,030W/mK z Agepan ploščo, ki ima maso 230 kg/m3, specifično toploto 2100J/kgK in lambdo 0,050 W/mK ali Trendisol izolacijo ki ima maso 50 kg/m3, specifično toploto 1900 J/kgK in lambdo 0,039 W/mK ugotovimo, da je lambda pri Agepanu kar za 60% slabša, pri Trendisolu pa za 23% slabša, kar v praksi pomeni, da izgubljamo pri izolaciji z boljšo lambdo npr. 1000 W energije, pri Trendisolu enake deline 1230 W in pri Agepanu enake debeline kar 1600 W energije. Na podlagi teh podatkov ni nikakršnega razloga da bi vgradili Trendisol ali Agepan razen, če sta cenovno toliko ugodnejša. A če poleg lambde upoštevamo še fazni zamik prehoda toplote, ki pri dnevnem nihanju zunajih temperatur pomembno vpliva na to v kakšnem času bomo izgubili energijo ugotovimo, da toplota preide skozi 1 cm materiala z najboljšo lambdo v 10 minutah, pri Trendisolu v 25 minutah in pri Agepanu v 44 minutah. Tako lahko hitro izračunamo, da bomo pri Agepanu v 44 mintah izgubili 1600 W, pri Trendisolu bomo v 44 minutah izgubili 2353 W, pri materialu z najboljšo lambdo pa kar 4400 W. To pomeni, da pri materialu z najboljšo labdo v enakem času izgubimo približno 3 krat več energije kot pri Agepanu, ki ima lambdo kar za 60% slabšo. Ker je pri učinkovitem varčevanju z energijo pomembno, da dosežemo vsaj 10 urni (priporočamo 12 urni ali več) fazni zamik prehoda toplote vam svetujemo, da vgradite kombinacijo Agepan sekundarne kritine in Trendisol izolacije saj je to najboljša rešitev glede na učinek in seveda ceno.

Izberi pravo debelino s pomočjo tabele

Kaj pridobim če namesto "običajne" izolacije vgradim Trendisol?

Vgradnja Trendisola rešuje vrsto težav, ki so se že ali se še bodo začele pojavljati pri gradnji novih stavb ali prenovi starih. Z vgradnjo kvalitetnejših oken so stavbe danes bistveno bolj tesne kot so bile nekoč. Tako se že pojavlja plesen v stavbah, ki pred zamenjavo oken tega problema niso imele. Žal pa se večina ne zaveda, da večino toplega zraka prehaja v ostrešje, kjer kondenzira, kar je po svoje normalen pojav v kolikor bi bile parne zapore 100% tesne. Žal pa zaradi nekvalitetno vgrajenih parnih zapor v ostrešju nastaja tudi nekajkrat več kondenza kot je bilo predvideno. Ker "običajni" izolacijski materiali vodno paro le prepuščajo ne morejo pa je prevzeti in oddati, vgradnja Trendisol izolacije zagotavlja dodatno varnost, saj se vlaga namesto na npr. 10m3 vgrajenega lesa porazdeli na 50m3 vseh vgrajenih materialov. Pozimi večino časa ni pogojev, da bi se kondenz posušil oz. izparel, v zadnjem času pa se izolacija vlaži še poleti, saj je zaradi uporabe klimatskih naprav v stavbi bolj hladno kot zunaj. Prednost lesa je v tem, da je pri 18% vlage idealno suh, Trendisol pa je suh celo pri 40% vsebnosti vlage. Ker je Trendisol zaščiten še z borovo soljo tudi v primeru večje vlažnosti ne plesni oz. celo varuje ostrešje pred nastankom plesni.

V kolikor vam trajnost ostrešja ni pomembna v kar dvomimo, lahko Trendisol izberete tudi zaradi ostalih prednosti. Poraba energije za ogrevanje in hlajenje je vsak dan bolj pomembna. Če primerjamo količino toplote, ki prehaja skozi Trendisol ali ostale toplotne izolacije lahko rečemo, da je le ta v grobem enaka, saj se toplotne prevodnosti izolacijskih materialov praviloma razlikujejo šele v drugi ali celo tretji decimalki.Torej ne glede na to, katero izolacijo vgradite, bodo toplotne izgube zelo podobne. Bistvena razlika se kaže v faznem zamiku prehoda toplote. Verjetno ni vseeno ali enako količino toplote izgubite v 4 ali 12 urah. In v kolikor vam je pomembno, da je mansarda tudi poleti hladna brez klimatskih naprav vam priporočamo, da vgradite Trendisol - lahko tudi v kombinaciji z Agepan sekundarno kritino.

Na začetek

Ali je Trendisol izolacija dražja od mineralne volne?

Trendisol izolacija je danes cenovno primerljiva z mineralno volno, ki se priporoča s strani proizvajalcev min. volne za vgradnjo v strehe. To je npr. URSA SF35 ali Tervol DP3. Ko primerjamo nabavne cene lahko ugotovimo, da so si materiali cenovno zelo izenačeni čeprav primerjamo jabolka in hruške. Nekaj konkretnih razlik smo že navedli v prejšnjih odgovorih, ki vplivajo na učinek, dejstvo pa je, da na ceno izolacijskega materiala vpliva tudi teža le tega. Danes je Trendisol cenovno konkurenčen stekleni in kameni volni, čeprav pri volni govorimo o mnogo manjši teži. Primer: Trendisol vgrajen v streho ima težo 50 kg/m3, Ursa SF 35 ima težo le 22 kg/m3, Tervol DP3 pa 30 kg/m3, "cenovno ugodna" Ursa LIF ali ISOVER pa imata težo le okoli 15 kg/m3. Če boste Trendisol primerjali s po teži primerljivim materialom kot je Tervol DP5 s težo 50 kg/m3 boste ugotovili, da je Trendisol cenovno izredno ugoden material.

Marsikdo je mnenja, da mora materiale vgrajevati sam. To je možno tudi pri vgradnji Trendisola, čeprav je o tem vredno razmisliti, saj slabo vgrajena izolacija ne prinaša učinka. Strojna vgradnja Trendisola ima vrsto prednosti, od tega, da se Trendisol hitreje vgradi, da ga ni potrebno nositi v mansardo, da s tem, ko ga vpihamo v pripravljen prostor material avtomatično zapolni vse, da je vgrajen v enem kosu brez stikov in kar je najbolj pomembno nimamo odpadka, plačamo točno toliko materiala, kot je vgrajenega, hkrati pa Trendisol skoraj 3x počasneje prepušča toploto, da tudi pod vplivom vlage ne plesni, saj ga pred tem ščiti borova sol, ki zavira tudi proces gorenja.

Na začetek

Ali je pri vgradnji Trendisol izolacije nujno potrebno vgraditi še Agepan sekundarno kritino ter Eko natur parno oviro?

Nikakor ne, je pa priporočljivo. Agepan plošče ščitijo Trendisol pred vdorom vode in vetra, hkrati pa v primerjavi s paroprepustnimi folijami tudi preprečujejo prehod toplote v prostor. V kombinaciji Agepan + Trendisol + Eko natur leseno ostrešje iz vseh strani obdamo z lesom, ki je sicer predelan v plošče, izolacijo ali folijo, vendar lesni materiali obdajajo les, zato nimamo kondenznih slojev, kot smo vajeni pri mineralni volni, temveč se vlaga namesto samo na leseno ostrešje porazdeli na vse vgrajene materiale. Z vgradnjo parne ovire Eko natur omogočimo, da se lahko Trendisol izsušuje tudi navznoter, kar je še posebej dobrodošlo takrat, kadar imamo v prostoru suh zrak. Tako lahko materiali, ki vas obdajajo regulirajo tudi zračno vlago v prostoru zaradi česar se izboljša tudi kvaliteta mikro klime.

Na začetek

Kaj se zgodi, če vgradim namesto Eko natur parne ovire neko drugo?

Parne ovire se ločijo med seboj glede na prepustnost vodne pare ali Sd vrednost. Ta nam pove s kakšnim uporom para prehaja skozi material. Npr. Sd=6,45 m pomeni, da para skozi Eko natur, ki ima debelino le 0,24 mm z enakim uporom kot skozi 6,45 metra zraka. Pri Agepan DWD plošči z Sd vrednostjo 0,18 m pa z uporom 18 cm. Ker je na področju Slovenije večino leta bolj toplo v stavbi kot zunaj nje, se vgrajuje pod izolacijo (na toplo stran) namesto parne zapore, parne ovire. Njihova prepustnost mora biti vsaj 3x še bolje pa 6x ali več slabša kot seštevek prepustnosti materialov, ki se vgrajujejo pred njo (zunaj). S tem dosežemo, da para 3x ali 6x počasneje prehaja v izolacijo oz. 3x oz. 6x hitreje iz nje izhaja. Torej če vgradimo kot sekundarno kritino paroprepustno folijo in 25 cm katere koli toplotne izolacije je seštevek Sd vrednosti: (Tyvek ipd. Sd=0,02 m ) + ( Tervol, Ursa, Trendisol Sd=0,25 m) = skupaj Sd=0,27 m x 3 (faktor varnosti) je Sd=0,81 m oz. x6 (višji faktor varnosti) = 1,62 m. V tem primeru lahko uporabimo vse materiale, ki imajo Sd vrednost višjo npr.VCL Sd=2m ali Eko natur Sd = 6,45m, OSB plošče Sd= cca.3m, itd. nikakor pa ne Tyvek in ostale podobne folije z Sd = 0,02m, saj v tem primeru v izolacijo spuščamo prevelike količine vlage.

V primeru da pod Tyvek ipd. položite deske se paroprepustnost zmanjša kar za 50x in znaša z upoštevanjem fug med deskami Sd=1 m kar pomeni, da v kolikor vgradimo še 20 cm toplotne izolacije je skupni Sd 1,20 m x3 =3,60 oz. x6 = 7,20m. V tem primeru je bolj primerna vgradnja Eko natur folije. V primeru, da namesto desk in folije vgradite Agepan plošče z Sd vrednostjo 0,18 + 25 cm izolacije je skupna Sd vrednost 0,43 m x3 = 1,29m oz. x6 = 2,58 m, kar pomeni, da se enako kot pri paroprepustni foliji lahko vgradijo parne ovire od Sd=2m naprej (VCL, Eko natur, OSB plošče, ipd.).

Na začetek

Kako je potrebno pripraviti streho, da bomo lahko vgradili Trendisol izolacijo?

Na zgornjo stran špirovcev se pritrdi sekundarna kritina. Najboljši efekt dobimo z Agepan ploščami seveda pa lahko uporabimo tudi paroprepustne folije. Pri vgradnji le teh je potrebno paziti, da se folija dobro napne, kar je kasneje lahko tudi težava, saj slabo napete folije zaradi vetra v zračnem kanalu plapolajo, zaradi česar se tudi prej uničijo. Pri vgradnji Trendisola se slabo napeta folija izboči in zapre zračni kanal, kar ni dobro, ni pa tudi tragično, saj Trendisol v primerjavi z min. volno mnogo bolje prenaša vlažnost v izolaciji. V kolikor boste vgradili folijo priporočamo vgradnjo folije OMEGA 180 (več na strani Sekundarna kritina/Omega folije), saj je folija dovolj močna, da se ne strga, ko jo napenjamo. Stike vseh folij je potrebno polepiti z Airstop lepilnim trakom, saj s tem preprečimo vdor vetra v izolacijo. V kolikor imamo že vgrajeno folijo slabše kvalitete, se lahko skozi priklope folije na zunanjo stran (med folijo in letve za strešnike) potisne lesena letev ali CD profil s katerim se folijo napne navzdol. Letev se vgradi na sredini med dvema špirovcema. Ko imamo streho pokrito se pod špirovci naredi podkonstrukcija za izvedbo stropne obloge (več o tem na strani Toplotna izolacija/Trendisol/Vgradnja).

Na začetek

Kakšno debelino toplotne izolacije je potrebno vgraditi?

Debelina toplotne izolacije je predpisana s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije. Toplotna prehodnost (U vrednost) je odvisna od vseh vgrajenih materialov, npr. pri strehi se upošteva tudi sekundarna kritina skupaj s toplotno izolacijo, pri steni tudi zidaki v kolikor je hiša zidana. Seveda na toplotne izgube vplivajo tudi toplotni mostovi in slabše izolirani deli stavbe kot so okna, vhodna vrata, ipd. Ne glede na predpise priporočamo, da vgradite takšno debelino izolacijskih materialov, da boste dosegli vsaj 10 ur faznega zamika prehoda toplote, še bolje pa bo, če boste dosegli 12 ur ali več. S tem bodo vgrajeni materiali preprečili prehitro ohlajanje stavbe pozimi, hkrati pa v poletnem času ne bo treba hiše hladiti s potratnimi in zdravju škodljivimi klimatskimi napravami. V tabeli na naši vstopni strani si lahko ogledate izračun faznega zamika prehoda toplote skozi posamezne materiale pri debelini 1 cm. Tako lahko sami pomnožite izračunane minute z debelino materiala, ki ga imate namen vgraditi, ter tako ugotovite kako toplotno stabilna bo vaša hiša. Če z U vrednostjo ugotovimo koliko energije boste izgubljali skozi ovoj, z faznim zamikom ugotovimo v kakšnem času boste to energijo izgubili. In verjetno ni vseeno ali se vam peč vkljaplja vsake 3 ure ali vsakih 12 ur.

V izračunu ni upoštevana lesena konstrukcija.

V kolikor že imate vgrajeno stekleno ali kameno volno lahko ob zamenjavi kritine na špirovce položite Agepan THD plošče deb. 80 mm ter tako dosežete zadovoljiv fazni zamik prehoda toplote. Tako se izognete stroškom hlajenja, pozimi pa varčujete z ogrevanjem.

Primer kako iz tabele poiskati pravo kombinacijo:

Npr. 12 urni fazni zamik dobite s kombinacijo

THD80 in 16 cm Trendisola (U=0,15 W/m2K)

ali THD60 in 20 cm Trendisola (U=0,14 W/m2K)

ali THD40 in 24 cm Trendisola (U=0,12 W/m2K)

ali UDP25 in 26 cm Trendisola (U=0,12 W/m2K)

ali DWD in 28 cm Trendisola (U=0,11 W/m2K)

Trendisol izolacija	U vrednost W/m²K					Fazni zamik v urah
v cm	DWD	UDP	THD40	THD60	THD80	DWD	UDP	THD40	THD60	THD80
16	0.19	0.18	0.17	0.16	0.15	7.75	8.32	9.15	10.52	11.89
18	0.17	0.16	0.16	0.15	0.14	8.49	9.05	9.89	11.25	12.62
20	0.15	0.15	0.14	0.14	0.13	9.22	9.78	10.62	11.99	13.35
22	0.14	0.14	0.13	0.13	0.12	9.95	10.52	11.35	12.72	14.09
24	0.13	0.13	0.12	0.12	0.11	10.69	11.25	12.09	13.45	14.82
26	0.12	0.12	0.11	0.11	0.10	11.42	11.98	12.82	14.19	15.55
28	0.11	0.11	0.11	0.10	0.10	12.15	12.72	13.55	14.92	16.29
30	0.11	0.10	0.10	0.10	0.09	12.89	13.45	14.29	15.65	17.02
32	0.10	0.10	0.09	0.09	0.09	13.62	14.18	15.00	16.37	17.73

Na začetek

V čem se AGEPAN plošče razlikujejo med seboj?

Agepan plošče se proizvajajo pod različnimi imeni. DWD, UDP in THD se uporabljajo kot sekundarna kritina. TSR se uporablja kot izolacija nad špirovci, kadar želimo, da so špirovci vidni, vendar jih je potrebno prekriti z DWD, UDP ali THD ploščo. Agepan STD se uporablja kot izolacija inštalacijskega kanala pri lesenih hišah. Pritrdi se jih direktno na OSB ploščo po celi površini, kar pomeni da ne potrebujemo lesenih letev, saj lahko gips plošče vijačimo direktno v STD ploščo. Inštalacije vgradimo tako, da v STD ploščo porezkamo kanale v katere vstavimo električne ali kakšne druge cevi. Agepan TEP se uporablja za izolacijo podov.

Na začetek

Ali so Agepan DWD, UDP in THD plošče pohodne?

Agepan plošče, ki se uporabljajo kot sekundarna kritina imajo različno trdnost. Pri razmaku špirovcev do 100 cm in teži človeka do 100 kg so pohodne DWD in THD plošče, vendar slednje le pri debelini 60 in 80 mm. Pri razmaku špirovcev do 70 cm in teži človeka do 85 kg so pohodne UDP plošče debeline 25 mm in 32 mm, ter THD plošče debeline 40 mm. UDP plošče debeline 22 mm niso pohodne. Vsa priporočila proizvajalca veljajo le v optimalnih pogojih vgradnje ter pri upoštevanju zamikov v spojih (min. 30 cm). V kolikor se plošče vgrajujejo v dežju ali zelo vlažnem vremenu morate biti pri delu bolj pazljivi.

Na začetek

Na kaj moramo biti pozorni, ko vgrajujemo Agepan DWD, UDP ali THD plošče?

DWD in THD plošče imajo nesimetričen pero in utor, zato jih je pri montaži potrebno pravilno obračati. Na vsaki plošči je napis v nemščini in sicer AUSSEN - ZUNAJ in INNEN - ZNOTRAJ. Torej Aussen napis gledamo pri vgrajenih ploščah iz zunanje strani, innen iz notranje. Pri UDP ploščah je pero in utor simetričen, zato se plošče lahko obračajo na obe strani.
Agepan plošče je potrebno pred vgradnjo aklimatizirati, zato jih vsaj 24 ur prej razpakiramo in shranimo pod streho, da se navzamejo zračne vlage.
Plošče se vgrajujejo tako, da je pero vedno obrnjeno navzgor proti slemenu.
Plošče se lahko spajajo kjer koli, saj imajo pero in utor na vseh straneh. Pomembno je le, da se stiki plošč v naslednji vrsti zamikajo minimalno 30 cm. Z odrezano ploščo na koncu strehe lahko začnete v naslednji vrsti.
V žlotah in povsod tam, kjer se plošče ne morejo stikovati v pero in utor je potrebno zagotoviti vodotesnost. Pomagamo si lahko s paroprepustno folijo Sd=0,02 m, ki jo položimo pod plošče oz. nad plošče, odvisno kako voda teče po ploščah oz stiku. Pomembno je da dolgoročno zagotovimo, da voda ne more zatekati v notranjost stavbe. Stike lahko zalepite tudi z Butyl trakom (več o traku poiščite v Materiali za tesnenje). Prednost Butyl traku je, da omogoča 300% raztezek, zato je primeren tudi za tesnenje stikov pri prebojih, kot so odušniki, dimnik, ipd. Butyl trak se lepi na suhe in čiste površine. V kolikor površine ne moremo dovolj očistiti uporabimo UNI PRIMER. Butyl trak je nujno potrebno dobro vtreti v podlago.
V slemenu (na vrhu strehe) se Agepan DWD, UDP ali THD plošče stikujejo le v primeru, da je toplotna izolacija vgrajena do slemena - vrha oz. do špice. Kadar je toplotna izolacija vgrajena po škarjah ali stropu in je med izolacijo in slemenom še neogrevan prostor je potrebno v slemenu NUJNO zagotoviti odzračevanje vlažnega zraka, zato plošče končamo 5 do 10 cm pred vrhom (slemenom) na obeh straneh strehe. Da preprečimo morebitno zamakanje se lahko preko slemena položi pas paroprepustne folije, vendar ne direktno na Agepan plošče, temveč preko letev za zračni kanal. Pomembno je, da izbrana kritina omogoča prezračevanje v zračnem kanalu. Najboljša rešitev za vsako hladno streho, ne glede na to ali je Agepan vgrajen ali ne, je prezračevanje skozi odprtino na fasadni steni, ki mora biti narejena na obeh zunanjih stenah zato, da utvarimo prepih (takšne odprtine lahko vidite na vseh starejših hišah).
Pri novogradnjah - predvsem zidane hiše, ki imajo povečan vnos vlage zaradi ometov, estrihov in betoniranja na sploh, je NUJNO potrebno zagotoviti prezračevanje oz. odvod vlažnega zraka iz stavbe, saj lahko pride do raztezanja in s tem upogibanja Agepan plošč. Praviloma upogibanje ne vpliva na funkcionalnost sekundarne kritine, saj so plošče narejene tako, da omogočajo dolčene raztezke, lahko pa so vizualni problem, kar pa ni stvar reklamacije.
Agepan DWD, UDP ali THD plošče lahko vgradimo tudi v napušču, vendar opozarjamo, da plošče niso narejene z namenom končnega izgleda. Barvanje plošč se ne priporoča oz. se odvetuje, saj s tem zmanjšate njihovo paroprepustnost. Agepan plošče, ki gledajo preko zunanjih sten stavbe je potrebno na zunanjem robu ojačati z dodatno letvijo. Prav tako se z dodatno letvijo ojača izreze za strešna okna.

Na začetek

Katero debelino sekundarne kritine naj izberem?

DWD plošče so najosnovnejša sekundarna kritina in so konkurenčne deskam in foliji, saj zaradi stika na pero in utor zagotavljajo dolgoročno tesnost sekundarne kritine, prav tako pa preprečujejo vdor vetra in zvoka. So odporne na točo in neurja ter zavirajo prehod toplote.

UDP plošče so boljša verzija DWD plošč, saj imajo poleg ostalih lastnosti DWD-ja izboljšano toplotno prevodnost. UDP 22 mm v primerjavi z DWD niso pohodne, kupujejo pa jih predvsem tisti, ki želijo dodatno izolirati streho še z zgornje strani. UDP 25 in 32 mm so pogojno pohodne (raster podkonstrukcije do 70 cm in teža človeka do 85 kg) njihova prednost je še večja debelina in zato manj toplotnih izgub ter daljši fazni zamik prehoda toplote.

THD plošče bodo v prihodnosti najbolj prodajane Agepan plošče še posebej debelina 60 in 80 mm ali celo kombinacija različnih Agepan plošč, saj bo toplotna stabilnost strešnih konstrukcij pridobivala na pomenu. Ne glede na energetsko krizo in rast cen energentov bo vedno bol pomembno ugodje brez klimatskih naprav. Poleg zdrave bivalne klime THD plošče tudi dodatno zavetrujejo strešno konstrukcijo (tudi 5x bolj kot druge lesnovlaknene plošče). Ob vse večjih klimatskih spremembah, ki stopnjujejo pogostnost neviht in neurij bo vložek v kvalitetno sekundarno kritino postal zanemarljiv.

Na začetek

Izdelava spletnih strani Poganja Spletnik