Kaj je zrakotesnost in zakaj je pomembna?

V naših podnebnih razmerah je večino leta v stavbi bolj toplo kot zunaj nje. Ker se zraku s spreminjanjem temperature spreminja tudi tlak bi hiša v kolikor bi bila lahka kot balon poletela. Ker pa to ni mogoče topel zrak išče netesne stike v ovoju stavbe. Težava je v tem, da se topel zrak, ko prehaja skozi gradbeni sklop (stena, streha, ipd.) ohlaja, pri tem pa kondenzira. Pred leti, ko smo imeli vgrajena slabša oz. manj tesna okna in poraba energije za ogrevanje in hlajenje ni bila tako pomembna kot je danes, je večina toplega zraka prehajala skozi netesna okna. Danes ima večina tistih, ki zamenja stara okna z novimi, problem s pojavom plesni v stavbi. Ta nastaja deloma zaradi boljše tesnosti stavbe, deloma pa zaradi nezadostnega prezračevanja prostorov ter toplotnih mostov, saj so vogali stavb praviloma pomanjkljivo in nezadostno izolirani. Ti problemi so izrazitejši pri zidanih stavbah, saj je reševanje toplotnih mostov zahtevnejše in tudi dražje kot pri lesenih hišah, kjer nastanek plesni največkrat povzroči slabo vgrajena toplotna izolacija. Kljub temu pa je problem vlage v lesenih konstrukcijah mnogo večji, saj les pri preveliki vlažnosti začne plesneti in s tem propadati. V Avstriji in Nemčiji so se začeli z zmanjševanjem rabe energije v stavbah resno ukvarjati že sredi 90-tih let, ko so sprejeli vrsto podobnih ukrepov kakršne poznamo danes tudi pri nas. Zaradi vgradnje kvalitetnejših oken in večjih debelin toplotne izolacije so se začeli pogosteje pojavljati problemi z vlago, kar je pripeljalo do izrazitejšega merjenja zrakotesnosti stavb. Na sliki lahko vidite, kako para (na sliki dim zaradi lažje predstave) prehaja skozi streho pri 50 Pa tlačne razlike. Pri tem se ne izgublja le energija, temveč se v izolaciji izloča tudi mnogo več kondenza, kot je bilo predvideno z izračunom gradbene fizike. Raziskave kažejo, da skozi netesen stik dolžine 1 m in širine 2 mm prehaja pri 6 Pa tlačne razlike 15 m3 zraka na uro, pri čemer se v eni uri v izolaciji izloči 130 g kondenzne vode, hkrati pa imamo tudi 5,1 W/(mK) toplotnih izgub - glej tabelo!

Zrakotesnost, kateri bi lahko rekli tudi parotesnost je pomembna tako iz zornega kota porabe energije kot zaradi preprečevanja gradbenih poškodb. V vsakem projektu strojnih inštalacij se pri izračunavanju energijskih potreb stavbe vnaša tudi predvidena zrakotesnost (n₅₀=0,8 h^-1) stavbe. Realno imajo stavbe, kjer se pri izgradnji zrakotesnosti ne posveča nobene pozornosti n₅₀ >3.0 h^-1. V Avstriji in Nemčiji lahko kupec zahteva popravilo hiše na stroške izvajalca v kolikor zrakotesnost presega naslednje vrednosti:

• energijsko varčne stavbe n₅₀ <3.0 h^-1
• nizko energijske stavbe n₅₀ < 1.5 h^-1
• pasivne stavbe n₅₀ < 0.6 h^-1

Skladno z novim Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (UL RS. Št. 93/2008)

• je maksimalna dovoljena zračna prepustnost pri nas 3,5 h ^-1 za stavbe brez vgrajenega prezračevanja,
• za stavbe z vgrajenim mehanskim prezračevanjem 2,0 h ^-1 
• in za pasivne objekte pod 0,6 h ^-1.

Iz navedenih vrednosti vidimo, da pomen zrakotesnosti narašča glede na energijsko varčnost oz. en. učinkovitost stavbe. V kolikor imamo pri NEH zrakotesnost večjo od 1.5 izmenjav se zelo poveča tveganje glede gradbenih poškodb. V večini primerov hiše plesnijo v ostrešju, pri lesenih stavbah tudi stene. Največkrat se dogaja, da topel zrak potuje skozi vtičnice po votlih zidakih proti ostrešju kjer se ohladi in kondenzira. Pri slabši zrakotesnosti v PH nastaja poleg večjih potreb po toploti tudi neugodje. Prave PH imajo inštalirano moč grelne naprave le 1.5 kW, ogrevajo pa se preko sistema prezračevanja. Zrak, ki skozi netesna mesta vstopa v stavbo, ki bi morala imeti največ 0,6 izmenjav povečuje delež hladnega zraka pri tleh. Ker prave PH nimajo oz. ne potrebujejo talnega gretja saj so dobro izolirane iz vseh strani, je temperaturni profil notranjega zraka enakomeren, zato je ugodje v takšnih stavbah kvalitetno tudi pri nižjih temperaturah.

S povečano izmenjavo zraka hladen zrak pri tleh zmanjšuje ugodje ter daje občutek hladu, hkrati pa prihaja tudi do večjega gibanja zraka, ki v tako grajenih hišah zopet vpliva na počutje. Enako se lahko poleti stavbe zaradi neustrezne zrakotesnosti tudi prej pregrejejo. Marsikdo ima občutek, da skozi majhno špranjo ne more preiti velika količina zraka, a se žal moti, saj se z manjšimi pretoki veča hitrost. To je lahko enako moteč dejavnik kot, če spimo pod strešnim oknom, kjer je temperatura zraka zaradi stekla vedno za nekaj stopinj pozimi nižja, zaradi česar imamo občutek da piha, kljub temu da ne, saj je okno dobro zaprto.

Preverite zrakotesnost vaše hiše s testom zrakotesnosti /Blowerdoor test in ugotovite ali so izvajalci dela izvedli v skladu s pravilnikom o učinkoviti rabi energije ter preprečite pojav plesni in prehitro propadanje vgrajenih materialov. Tako kot v tujini lahko tudi vi na podlagi meritve zrakotesnosti izvajalcu dokažete slabo opravljeno delo in na podlagi razultatov testa zahtevate popravilo slabo ali napačno izvedenih detajlov ne glede na to ali je bil izvajalec pred pričetkom del seznanjen z vašimi zahtevami ali ne, saj mora dela izvesti na podlagi obstoječih predpisov, ki zahtevajo ustrezno zrakotesnost pri gradnji (PURES).

Na vrh