Ljubitelji jesenskega nabiranja in uživanja kostanja se večkrat vprašajo, ali bi lahko imeli kostanj kar doma na svojem vrtu. Seveda je tudi to mogoče, a potrebno je poudariti, da kostanj zavzame kar veliko prostora in na ta način ni najbolj dobrodošel na manjših vrtovih.
Če pa imate prostora na pretek, pa ni prav nobenega zadržka, da ne bi gojili kostanja doma. A še vedno je nabiranje kostanja eden tistih vzgibov, ki nas jeseni spravijo od doma v gozd in na svež zrak. Če se ob nabiranju teh plodov sprostimo, pa je seveda uživanje kostanja kasneje vsaj tako prijetno.
Kdaj nabiramo kostanj?
Kostanj nabiramo jeseni, in sicer nas želja po nabiranju teh slastnih plodov prične »grabiti« prav hitro, ko napoči jesenski čas. Marsikdaj se podamo v gozdove prekmalu, a ob pogledu na prazna tla nismo razočarani. Sprehod v naravi je vedno koristen za nas in naše dobro počutje. Pravi čas bo oktobra.
Če se sprašujete, kje najti kostanj, povejmo, da kostanjeva drevesa rastejo praktično po celotni Sloveniji, in sicer nekje do 800 metrov nadmorske višine. Kostanj lahko z drevesa odpade iz ježice ali pa skupaj z njo, kar pomeni nekoliko večjo previdnost pri pobiranju s tal. Pomagamo si s sprehajalno palico ali pa kar s tisto, ki jo spotoma poberemo v gozdu.
Kakšen kostanj nabirati?
Potrebno je povedati, da se na tleh najprej znajde črviv kostanj, ki bo razočaral prve nabiralce. Zrel kostanj je lepo rjav in nikakor ne bel ali zelenkast. Zanimivo, da boste kostanj našli praktično povsod. Ob gozdnih poteh, na jasah ali na obrobju gozda in celo travnikih.
Kostanj ima rad sončno svetlobo, zato ga boste največkrat našli tam, kjer sončni žarki dosegajo drevesa. Pri nabiranju kostanja se je potrebno zavedati, da v gozdu nismo sami, pretirano vpitje seveda v gozd ne sodi, prav tako pa je dobrodošel podatek, da lahko vsak posameznik po zakonu nabere le do 2 kilograma kostanja.
Je kostanj zdrav?
Kostanj kot živilo ljudje uporabljamo že od nekdaj. Pojavlja se tako v prehrani kot v lepotnih izdelkih. Plodovi so izredno bogati z vitamini skupine B, vsebujejo pa tudi kalcij, kalij, magnezij in fosfor. Uživanje kostanja je tako nadvse dobrodošlo v obdobju, ko toplejše vreme menjamo za hladnejše ter nam grozijo gripe in prehladi.
Za tiste, ki jih še posebej zanima zdrava prehrana, povejmo, da vsebuje kostanj precej več ogljikovih hidratov kot maščob. Je zelo okusen in ima nekoliko sladkasto noto. Iz kostanja je mogoče pridelati celo moko, uporablja pa se ga še na številne različne načine.
Kostanj je bogat z vitamini skupine B, vsebuje pa tudi kalcij, kalij, magnezij in fosfor.
Zelo priljubljen je tako imenovani kostanjev piknik. Družina se po nabiranju kostanja zbere doma ob odprtem ognju, kjer se prijetno pogreje in vmes speče čudovito dišeč in okusen kostanj. Kostanj lahko tudi kuhamo ali naredimo kostanjev pire, ki je odlična priloga.
Pa še nasvet: pred pečenjem kostanja na njegovem ovoju z ostrim nožičem zarežemo dve zarezi v obliki X. Na ta način omogočimo, da se napetost pri pečenju mesa kostanja sprosti skozi zarezo in ga ne raznese, prav tako pa si na ta način olajšamo samo lupljenje. Tudi pred kuhanjem lahko naredimo v ovoj drobno zarezo.
Pa dober tek!
